Korenina

                                 S pomočjo spletnika vam bom predstavil korenino

Glavna (primarna) korenina

Glavna korenina je osrednja ali primarna korenina, večja od drugih, stranskih ali sekundarnih korenin, ki izraščajo iz nje. Razvije iz koreničice in je vretenasta (ravna in malo razrasla) ali razrasla. Lahko oleseni ali se močno korenasto ali gomoljasto odebeli (repaBrassica rapa, korenje Daucus carota, redkev Raphanus) in jo imenujemo koren. Pri tem je poleg glavne korenine lahko soudeležen tudi najpodnejši del glavnega stebla, hipokotil.

Stranske korenine

Stranske (sekundarne) korenine poganjajo iz glavne in stranskih korenin. Pogosto so tanke in nitaste.

Koreninska čepica

Koreninska čepica (kalyptra) je plast celic, ki ščitijo koreninski vršiček (apikalni meristem korenine) in se nahaja na koncu vsake koreninice. Predstavlja fizično in kemijsko zaščito meristema korenine. Na robu osrednjega dela čepice so izjemno povečana golgijeva telesca, s katerih se odcepljajo vezikli, ki so napolnjeni s polisharidi. Polisharidi so sestavni del sluzi, ki jih obrobne celice izločajo navzven. Sluz zmanjša trenje in olajšuje korenini prehod skozi tla. Sluz vpliva tudi na okolico korenine in z mikroorganizmi spreminja lastnosti tal. Ko korenina raste, se zunanje celice poškodujejo, odmrejo in od čepice odluščijo.

Koreninska skorja

Koreninska skorja je običajno tkivo parenhimskih celic, ki pogosto vsebujejo škrobna zrna. V skorji korenine je več medceličnih prostorov kot v steblu.

Notranji del te skorje je endoderm, ki je sestavljen iz ene plasti celic. Med njegovimi celicami, ki obdajajo osrednji cilinder, ni medceličnega prostora. Zato morajo vse snovi, ki vstopajo v osrednji cilinder ali izstopajo iz njega, prečiti protoplastno membrano endodermske celice. Endoderm tako regulira vstop ionov in vode v osrednji cilinder in preprečuje njihov izstop v nasprotni smeri. Zunanji sloj cilindra je perikambij (pericikel), sestavljen iz parenhimskih celic, ki so ohranile sposobnost delitve. V tem sloju se začnejo razvijati stranske korenine, zato pravimo, da nastajajo endogeno (iz notranjih delov).

Prevodna tkiva

Prevodna tkiva so pri dvokaličnicah urejena v protostelo z osrednjim žarkastim ksilemom in med žarki potekajočimi floemskimi snopi. Pri enokaličnicah se število ksilemskih in floemskih snopov poveča, zato se razmaknejo in v osrednjem delu prevodnega cilindra se razvije stržen. Tako organiziran prevodni cilinder imenujemo sifonostela^[1]. Med ksilemom in floemom je plast neprevodnih parenhimskih celic, ki sodelujejo pri sekundarni rasti korenine.

Pri enokaličnicah so v korenini 5 ali 6 arhne žile, pri dvokaličnicah pa 4 arhne žile.

Funkcije korenin

Naloge korenine:

• srkanje in transport vode in mineralnih snovi
• pritrditev rastline v tla

Druge naloge:

• shranjevanje založnih snovi
• pomoč pri vzpenjanju poganjka
• vegetativno razmnoževanje

Vrste korenin

Ločimo glavno korenino, stranske korenine in nadomestne korenine. Pri manjšem številu rastlin korenine manjkajo, npr. mešinka Utricularia, ki živi v vodi in pojalniki Orobanche, ki se v gostiteljsko rastlino zasidrajo s posebnimi organi.Koreninski sistem sestavljajo glavne in stranske korenine.

Različni tipi korenin: nitasta (1), korenasta (2), repasta (3) šopasta (4).

(1)	(2)	(3)	(4)

Korenina